PRESTOP NEPOVRATNE MEJE

1. NEDOTAKLJIVOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA 

Humana družba ne bi nikoli smela dovoliti eni osebi, da legalno ubije drugo. Ustava RS izrecno varuje človekovo življenje kot nedotakljivo in zapoveduje državi, da po njem ne sme posegati ne glede na okoliščine, niti v vojnem ali izrednem stanju.¹  V nasprotju z Ustavo zakon odvzema absolutno zaščito človekovega življenja. Ko je ubijanje enkrat dovoljeno, je le še vprašanje, katera življenja niso več vredna zaščite in kdo o tem odloča.

2. PRITISKI NAD BOLNIMI IN STAREJŠIMI

Legalizacija usmrtitve ustvarja vzdušje, v katerem se bolni, starejši in invalidi začnejo počutiti kot breme. V Oregonu (ZDA) je več kot 50 % ljudi kot razlog za smrt navedlo strah pred tem, da postanejo breme drugim. »Izbira« se prelevi v pritisk.² V tujini število smrti zaradi zastrupitve stalno in hitro narašča (Belgija, l. 2024: 16,6% letni porast, skupno 3.991 smrti³. Kanada, l. 2023: 17,1% porast, skupaj 15.343)⁴.

3. PRIKRIVANJE RESNICE IN ZLORABE

Sporni zakon zdravniku nalaga laganje o vzroku smrti. V zdravniškem potrdilu kot razlog smrti ne sme biti navedena usmrtitev⁵. To omogoča zakrivanje zlorab in izkrivljanje statistike. V zakonu ni varovalk, ki bi varovale pred zlorabami; neznosno trpljenje bo oseba lahko dokazovala tudi na podlagi izjemno težke psihološke stiske. Zdravniki⁶ opozarjajo, da je trpljenje osebe povezano s subjektivno presojo in življenjskimi okoliščinami ter ni objektivno merljivo. Ob tem zakon ne zahteva izčrpanje vseh oblik pomoči, tako usmrtitev lahko postane poceni alternativa zdravljenju.

4. IZKLJUČITEV SVOJCEV IZ POSTOPKA

Zdravniki po obravnavanem zakonu niso dolžni obvestiti svojcev, da je njihov bližnji v postopku za usmrtitev. Usmrtitev se lahko izvede brez vednosti njegovih najbližjih.

5. IZKLJUČENI ZDRAVNIKI, KI SE Z USMRTITVIJO NE STRINJAJO

Slovenski zakon iz vseh faz postopka usmrtitve izloča zdravnike, ki se s samomorom kot rešitvijo ne strinjajo⁷. Izključevanje zdravnikov, ki spoštujejo kodeks zdravniške etike in Hipokratovo prisego kriči po zlorabah.

6. OSLABITEV PALIATIVNE IN DOLGOTRAJNE OSKRBE

Uzakonitev usmrtitve kot »zdravstvene storitve« dokazano oslabi razvoj in izvajanje paliativne oskrbe. V tujini ustanove, ki izvajajo usmrtitev izgubljajo osebje, tistim ustanovam (npr. hospicem), ki jo zavračajo, pa država odteguje javna sredstva⁸. V prvem predlogu zakona so ugotovljene tudi finančne koristi (mesec paliativne oskrbe: 3.000-4.500 €, usmrtitev: 1.542,25 €)⁹.

7. PREDNOST USMRTITVI PRED ZDRAVLJENJEM

Po slovenskem zakonu bi bila usmrtitev izvedena izredno hitro, tj. v treh tednih¹⁰, kar je v nesorazmerju z aktualno dolžino čakalnih dob na zdravstvene storitve v pomoč in podporo življenju. Smrt bi dobila prednost pred skrbjo za življenje. Nevarnost, da se krizo zdravstvenega sistema rešuje z usmrtitvijo potrjujejo že izkušnje v tujini¹¹.

8. ZANIČEVANJE VLOGE STAREJŠIH IN BOLNIH

Skrb za bolne in ostarele ima velik pomen za vzgojo za človečnost in empatijo pri mladih.
Brez neposrednega stika z bolnimi, umirajočimi, osebami s posebnimi potrebami smo v veliki nevarnosti, da izgubimo pristen etičen čut¹². Stari, bolni in invalidni nas učijo lekcije o človeškem dostojanstvu. Ob tem, ko jim skušamo pomagati v njihovi telesni in duševni stiski, težko storimo zanje še kaj boljšega, kot da jim pomagamo ohraniti njihovo samospoštovanje. A s tem delamo nekaj pomembnega zase in za vse druge.

9. ILUZIJA O NEBOLEČI SMRTI

Proces umiranja od zaužitve smrtonosne doze v povprečju traja 53 minut, v nekem primeru pa je trajalo celo 137 ur¹³.  Zaradi močne sedacije so navzven postopki videti mirni, a v resnici substanca povzroča postopno zadušitev, podobno utopitvi. Evropska unija močno regulira izvoz substanc za smrtno kazen v ZDA, zaradi etičnih zadržkov, nima pa nobenih zadržkov pri uporabi evtanazije, a vendar so substance za evtanazijo in smrtno kazen enake.

10. LJUDJE SI ŽELIJO BLIŽINE, NE SMRTI

Študije izkazujejo, da zahteve po usmrtitvi pretežno izhajajo iz globoke psihološke in socialne stiske: (1) izguba zmožnosti, da bi sam poskrbel zase, (2) zmanjšana sposobnost sodelovanja v aktivnostih, ki delajo življenje prijetno, (3) izguba občutka lastne vrednosti¹⁴ in (4) občutek bremena za družino. Gre za krik na pomoč¹⁵ in razkriva neuspeh družbe, ki ne zmore poskrbeti za svoje najšibkejše«¹⁶.

Glasuj PROTI zlorabam, pritiskom in usmrtitvi. Zahtevajmo okrepitev podpornega okolja za starejše, bolne in njihove svojce. 

Ekipa Dominicus