Pravno svetovanje
POMAGAJMO SI ŽIVETI.
Podporne storitve
Različne oblike praktične pomoči in opravil s katerimi se osebi nadomesti potreba po institucionalnem varstvu ter se ji omogoči, da čim dlje ostane v svojem domačem okolju.
- Osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje
- Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki ne zmorejo samostojnega življenja, stopnja in vrsta njihove invalidnosti pa omogočata občasno oskrbo na domu.
- Druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij.
- Kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega CSD brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje.
- Hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Je v pristojnosti občin, izvajalec storitve je lahko javni zavod ali koncesionar, ki mu je občina podelila koncesijo:
- Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov)
- Gospodinjsko pomoč (prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora)
- Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca)
- Poiščete izvajalca, ki opravlja pomoč na domu v vaši občini oz. občini osebe, ki potrebuje pomoč (Zemljevid pomoči na domu po slovenskih občinah – Inštitut RS za socialno varstvo)
- Izbranemu izvajalcu oddate pisno prošnjo (ni enotnega obrazca – vsak izvajalec ima pripravljeno svojo vlogo – pri nekaterih pa zadostuje tudi elektronsko sporočilo z zapisano prošnjo).
- Po oddani vlogi se dogovorite za prvi obisk strokovnega delavca na domu, ki bo ugotavljal upravičenost do pomoči. Na tem obisku na domu se pogovorite o vseh podrobnostih ter o načinu in obsegu pomoči, ki jo oseba potrebuje.
- Z izbranim izvajalcem podpišete Dogovor o izvajanju oskrbe. Pomoč se prične izvajati z dogovorjenim dnem in jo izvajajo na izbranem zavodu zaposleni socialni oskrbovalci. Pomoč na domu se skozi čas prilagaja potrebam upravičenca in njegovemu okolju.
Občina sofinancira najmanj v višini 50 %, v povprečju pa preko 70 % celotnih stroškov. Povprečna cena storitve znaša med 5 in 6 evrov na uro. Če oseba ni zmožna plačevanja na pristojni CSD lahko poda zahtevo za oprostitev pri plačilu (Vloga).
Izbor storitev za ljudi, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega in jim omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika.
- Oseba, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti,
vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje,
izobraževanje in zaposlitev, - državljan RS s stalnim bivališčem v RS ali tujec, ki ima stalno prebivališče v
RS, - starost od 18 do 65 let
- živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj
celodnevne institucionalne oskrbe in - potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.
Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni komulativno!
Osebnega asistenta si lahko upravičenec poišče sam, lahko pa iskanje prevzame tudi
izvajalec osebne asistence (Register izvajalcev).
Potencialni upravičenec (oz. njegov zastopnik) izpolni vlogo (dokazila o vrsti in stopnji invalidnosti) in jo odda na krajevno pristojni CSD. Na podlagi oddane vloge, osebo na domu obišče strokovna komisija IRSSV, ki pripravi mnenje o obsegu ur in vrsti storitev. Na podlagi mnenja CSD izda odločbo o pravici do osebne asistence. Podrobneje o postopku tukaj.
Da. Kot družinski člani štejejo: zakonec ali zunajzakonski partner uporabnika in s tem izenačeni položaji; otrok uporabnika ali otrok osebe iz prejšnje postavke; starš uporabnika ali starš osebe iz prve postavke tega odstavka; brat ali sestra uporabnika; vnuk ali vnukinja uporabnika; svak, svakinja, zet, snaha. Za družinskega člana tako NE štejejo npr. stric, teta, nečak, bratranec.
Ni doplačil, razen za uporabnike ki prejemajo še druge denarne prejemke (npr. dodatek za pomoč in postrežbo). Ti uporabniki imajo zakonsko obveznost, da polovico denarnega prejemka zaradi potrebe po tuji negi in pomoči namenijo za sofinanciranje osebne asistence.
Brezplačni prevoz, ki omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, javnih ustanov, dnevnih centrov, ipd.
Osebe nad 65 let, ki ne vozijo same, nimajo sorodnikov, imajo nižje dohodke ter slabe povezave z javnimi prevoznimi sredstvi.
Invalidi in osebe s posebnimi potrebami pri prevozu ob sebi potrebujejo spremljevalca.
Vsaj 3 dni pred načrtovanim prevozom pokličite na brezplačno številko 080 10 10. Po najavi prevoza klicni center obvesti prostovoljnega voznika o prevozu in to sporoči uporabniku, za katerega se opravi prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani občine, prav tako je poskrbljeno za zavarovanje voznika in sopotnikov. Več tukaj – PROSTOFER.
Kaj nas čaka iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo?
➝ s 01. 01. 2024 OSKRBOVALEC DRUŽINSKEGA ČLANA
➝ s 01 .07. 2025 DO NA DOMU
➝ s 01. 07. 2025 E-OSKRBA
➝ s 01. 07. 2025 STORITVE ZA KREPITEV IN OHRANJENJE SAMOSTOJNOSTI
➝ s 01. 12. 2025 DO V INSTITUCIJI
➝ s 01. 12. 2025 DENARNI PREJEMEK
Ukrepi, storitve in aktivnosti namenjene osebam nad 18 let, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe
Oseba, ki zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju (vsaj 3 mesece) ali trajno. Dodatni pogoji:
- oseba zavarovana za dolgotrajno oskrbo (24 mesecev v zadnjih 36 mesecih),
- stalno ali začasno bivanje v RS,
- sodi v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne osebe in
- ne prejema primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca).
4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
- družinski član, ki ima stalno ali začasno prebivališče prijavljeno na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva,
- polnoletnost,
- psihofizična sposobnost,
- potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti,
- osnovno usposabljanje (opraviti v 1 letu od sklenjenega osebnega načrta).
Oskrbovalec zapusti trg dela ali nastopi delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, če ima upravičenec dva oskrbovalca družinskega člana in vsak nudi oskrbo za polovični čas.
Oskrbovalec je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine.
- Zakonski ali zunajzakonski partner
- Hči in sin
- Hči in sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja
- Starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oz. matere)
- Brat in sestra
- Vnuk in vnukinja
- Stari starši
- Oseba v svaštvu do vštetega drugega kolega v ravni vrsti (tast/tašča – zet/snaha, očim/mačeha – pastorek/pastorka, partnerjevi vnuki, če niso skupni) ali stranski vrsti (bratje in sestre zakonca oz. zunajzakonskega partnerja)
Pravice ODČ:
- delno plačilo za izgubljeni dohodek (1,2 kratnik minimalne plače v RS ali 1,8 kratnik minimalne plače, če oskrbo sočasno nudi dvema upravičencema),
- vključitev v obvezna socialna zavarovanja,
- nadomestna oskrba za čas načrtovane odsotnosti do 21 dni v koledarskem letu,
- usposabljanja in strokovna svetovanja.
Obveznosti ODČ:
- upravičencu nudi celodnevno oskrbo v skladu s sklenjenim osebnim načrtom,
- mesečno poročanje,
- obveščanje o vsakršni spremembi okoliščin.
Oskrbovalec družinskega člana (ODČ) ni v delovnem razmerju in za čas izvajanja oskrbe nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi. ODČ ni upravičen do dopusta, regresa za letni dopust, nadomestila za bolniško odsotnost, regresa za prehrano in podobnih pravic, ki sicer izhajajo iz delovnega razmerja.
Potencialni upravičenec (oz. njegov zastopnik) izpolni posebno VLOGO in jo odda na krajevno pristojni CSD (osebno, po pošti ali preko elektronske pošte). Priporočeno je priložiti zdravstveno dokumentacijo vlagatelja, ki ni starejša od 6 mesecev do 1 leta.
Sledi obisk socialnega delavca na domu, ki opravi oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Če je vlagatelj na podlagi ocene uvrščen v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, sledi izdaja pozitivne odločbe, na podlagi katere se lahko sklene osebni načrt. Oskrbovalec začne opravljati naloge z dnem določenim v osebnem načrtu.
Pričetek s 01. 07. 2025.
- Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca,
- storitve psihosocialne podpore,
- storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in
- storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.
Izvajalci so delovni terapevti, fizioterapevti, kineziologi, socialni gerontologi, socialni delavci.
Dodatna pravica osebe, ki bo upravičena do ene izmed naslednjih pravic iz dolgotrajne oskrbe:
- dolgotrajna oskrba na domu,
- celodnevna ali dnevna dolgotrajna oskrba v instituciji,
- oskrbovalec družinskega člana ali
- denarni prejemek.
Odvisno v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe je upravičenec uvrščen:
- 1. kategorija 12 ur/letno
- 2. kategorija 24 ur/letno
- 3. kategorija 48 ur/letno
- 4. kategorija 30 ur/letno
- 5. kategorija 24 ur/letno
1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
Potencialni upravičenec (oz. njegov zastopnik) izpolni splošno VLOGO do pravic iz dolgotrajne oskrbe in jo odda na krajevno pristojni CSD (osebno, po pošti ali preko elektronske pošte). Priporočeno je priložiti zdravstveno dokumentacijo vlagatelja, ki ni starejša od 6 mesecev do 1 leta.
Sledi obisk socialnega delavca na domu, ki opravi oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Če je vlagatelj uvrščen v eno izmed petih kategorij, sledi izdaja pozitivne odločbe. Upravičenec na podlagi pozitivne odločbe kontaktira izvajalca (vsaka občina zagotavlja svojega izvajalca – zavodi ali domovi za starejše) in se dogovori za pričetek koriščenja ur SKOS pripadajočem obsegu.
Če je oseba že oddala vlogo za uveljavljanje oskrbovalca družinskega člana, DO na domu ali denarni prejemek – oddaja ponovne vloge zgolj za SKOS ni potrebna! O SKOS kot o dodatni pravici bo samodejno odločeno v okviru že oddane vloge.
Brez doplačila, izvajanje storitve pokrito iz zavarovanja za DO.
Pričetek s 01. 12. 2025
Oseba, ki zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju (vsaj 3 mesece) ali trajno. Dodatni pogoji:
- oseba je zavarovana za dolgotrajno oskrbo (24 mesecev v zadnjih 36 mesecih),
- stalno ali začasno bivanje v RS,
- sodi v eno izmed 5 kategorij dolgotrajne oskrbe in
- ne prejema primerljivih pravic (dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo, osebna asistenca).
Odvisno v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe je upravičenec uvrščen.
Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji (oseba nastanjena v dom za starejše):
- 1. kategorija 20 ur/mesečno
- 2. kategorija 40 ur/mesečno
- 3. kategorija 60 ur/mesečno
- 4. kategorija 80 ur/mesečno
- 5. kategorija 110 ur/mesečno
Dnevna dolgotrajna oskrba v instituciji (oseba se dnevno vrača domov):
- 1. kategorija 7 ur/mesečno
- 2. kategorija 14 ur/mesečno
- 3. kategorija 21 ur/mesečno
- 4. kategorija 27 ur/mesečno
- 5. kategorija 37 ur/mesečno
V prvem mesecu in zadnjem mesecu se ure priznajo v sorazmernem delu (glede na število dni, ko osebi pravica pripada).
1. kategorija – lažja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
2. kategorija – zmerna omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
3. kategorija – težja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
4. kategorija – težka omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
5. kategorija – najtežja omejitev samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe
Oddaja vloge možna s 1. 11. 2025.
Oskrbovanci, ki so že institucionalnem varstvu po Zakonu o socialnem varstvu in bi želeli prestopiti v sistem dolgotrajne oskrbe, do 30. 11. 2025 oddajo soglasje in se preverba opravi avtomatsko – brez oddaje vloge.
Stroški oskrbe financirani iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, stroške nastanitve in prehrane nosi uporabnik.
Možnosti finančne pomoči
Denarni prejemek namenjen osebam, ki imajo stalno potrebo po pomoči in postrežbi drugega.
S 1. 12. 2025 dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) nadomesti denarni prejemek iz sistema dolgotrajne oskrbe. Osebam, ki jim je bila pravica do DPP priznana do 30. 11. 2025, se dodatek tudi po 1. 12. 2025 še nadalje izplačuje in za to z njihove strani ni potrebna nobena aktivnost.
DPP pri ZPIZ možno uveljavljati le izjemoma (gl. spodaj).
od 1. 12. 2025 pri ZPIZ lahko dodatek uveljavljajo le:
- osebe, ki so sklenile delovno razmerje ali začele opravljati samostojno dejavnost kot slepe ali slabovidne (opredeljeni v 2. skupini definicije slepote, v nadaljnjem besedilu: slabovidni)
- osebe, ki med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti postanejo slepe ali slabovidne, če nimajo pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na kakšni drugi podlagi
- osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine (tistim, ki so v obdobju po upokojitvi postali slabovidni, ta dodatek ne pripada!)
- slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu
za najtežje upravičence | 528,51 evra |
višji | 368,56 evra |
nižji | 184,29 evra |
Potencialni upravičenec (oz. zastopnik) vloži zahtevo na območno enoto ZPIZ. Zahtevi je potrebno priložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo (če ni v originalu, mora biti podpisana s strani osebnega zdravnika vlagatelja). ZPIZ na podlagi izvedenskega mnenja odloči o pravici z odločbo.
Več o postopku in vlogi na spletni strani ZPIZ.
Oseba, ki s težavo plačuje pomoč na domu, oskrbo v domu starejših ali v drugih socialnovarstvenih zavodih zase ali za svoje bližnje, je lahko oproščena plačila (delno ali v celoti), če CSD na podlagi vloge in materialnega stanja osebe presodi, da si stroška ne more privoščiti.
Oseba (oz. njen zastopnik) izpolni zahtevo za oprostitev plačila in jo vloži na krajevno pristojni CSD, ki nadalje odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila določene socialnovarstvene storitve.