Kaj se je po vsebini zares spremenilo in v dobro koga? Poglejmo dejstva.
Sistem dolgotrajne oskrbe (DO) prinaša štiri temeljne pravice:
-
- oskrbovalca družinskega člana
-
- denarni prejemek
-
- DO v instituciji
-
- DO na domu
Na papirju zveni kot socialni preboj. V resnici večina teh pravic ni novih, so zgolj preurejene in združene v nov okvir. V praksi do vsebinskih izboljšav ni prišlo – nasprotno: daljše čakalne dobe, povečana birokracija, nejasnost, hudi pritiski na zaposlene, nenamenska poraba davkoplačevalskega denarja in oškodovani ljudje.
Preimenovanje starih institutov
Oskrbovalec družinskega člana ni nova iznajdba, temveč preimenovanje in nadgradnja instituta družinski pomočnik, ki je po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV) deloval vrsto let pred uvedbo dolgotrajne oskrbe. Še vedno pa ne gre za delovno razmerje in delovna doba oskrbovalcu ne teče.
Denarni prejemek je naslednik dodatka za pomoč in postrežbo (DPP), ki ga je za upokojence in posamezne zavarovance predhodno obravnaval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in se financiral iz zdravstvene blagajne. Dodani sta bili dve vmesni kategoriji, kar bi lahko uredili s spremembo obstoječe zakonodaje. Bistvena razlika pa je drugje. DPP se je upravičencu priznal za nazaj – tj. od dneva oddaje vloge oz. nastanka potrebe po pomoči, medtem ko pri denarnem prejemku povračila za nazaj ni. Oseba odda vlogo, čaka na odločbo, zatem še na sklenitev osebnega načrta pri izvajalcu. Šele nato lahko začne prejemati denar. Začetek prejemanja denarja je odvisen od hitrosti birokracije, ne od dejanske potrebe po pomoči. V čigavem interesu je takšna noviteta?
Kaj se dogaja v domovih za starejše
Oskrba v instituciji se je predhodno izvajala zgolj po ZSV, stanovalci pa so lahko prejemali DPP. Decembra 2025 so bili številni stanovalci domov starejših prisiljeni podpisovati soglasja za vstop v nov sistem DO, brez jasnih informacij. Tisti, ki so prej prejemali DPP, so se mu morali odpovedati. Tik pred tem so se tudi cene oskrbnin po ZSV zvišale, med drugim zaradi napovedanega dviga plač skrbstvenim poklicem, pri čemer do tega ni prišlo. Financirali pa smo nove službe, potrebne za obvladovanje administracije in ročno izdajanje prevedbenih odločb. In kakšne so vsebinske spremembe?
Vloga za sprejem v dom se danes lahko še vedno odda po ZSV (v 20 % obsegu), vendar so cene v tem primeru izjemno visoke. Hkrati lahko oseba odda vlogo za sprejem po sistemu DO na Center za socialno delo (CSD). Čakalne dobe za izdajo odločbe so okvirno pol leta, prioritetnih in nujnih obravnav ni. Ko dom prejme odločbo DO, opravi ponovni sprejem.
Če se stanovalcu stanje poslabša in potrebuje večji obseg oskrbe, je potrebna oddaja nove vloge na CSD, ta pa se ponovno uvrsti v redni čakalni seznam. Medtem stanovalec razliko do višjega nivoja oskrbe plačuje iz lastnega žepa. Tudi tukaj nujne obravnave ter povračila za nazaj ni.
Raven oskrbe se niža. Po DO stanovalci niso več deležni posameznega paketa potrebnih storitev, namesto tega se merijo minute posameznih opravil. Domovi opozarjajo na premajhen obseg storitev za stanovalce, potrebna so doplačila – razliko trenutno krijejo domovi sami. Hkrati poročajo o drastično povečani birokraciji: obračun storitev, ki je prej terjal 4 ure dela tedensko, zdaj zahteva okvirno 30 ur.
Dolgotrajna oskrba na domu
DO na domu je po vsebini podobna pomoči na domu, ki se še vedno izvaja kot socialnovarstvena storitev, katero delno financira občina, delno uporabnik. Že pri tej storitvi so čakalne vrste dolge, dostopnost marsikje celo onemogočena, kadra ni. Vlada je s takšnim stanjem dobro seznanjena, a v smer pridobitve novega kadra, ki bi dejansko izvajal dolgotrajno oskrbo na domu ni storila ničesar. Pred kratkim je bila izvedena plačna reforma v javnem sektorju, kjer so bili skrbstveni poklici gladko spregledani.
Prenova v tem delu je urgentna in jo vsi pozdravljamo, vendar primarno z okrepitvijo kadra ter podporo izvajalcem. Brez tega je reforma mrtva črka na papirju.
Sistem, ki ga potrebujemo
Slovenija potrebuje sistem dolgotrajne oskrbe. Toda sistem, ki bo socialno odgovoren. Tudi do samozaposlenih, kmetov, upokojencev in oskrbovalcev. Sistem, ki bo jasen, transparenten in učinkovit. Potrebujemo poenostavitev postopkov, debirokratizacijo storitev, okrepitev skrbstvenega kadra in sistemsko podporo družinskim članom – ne obratno. Za človeka gre. Kaj pa je interes trenutno vladajočih?
To je le nekaj dejstev o zlagani propagandi, ki nas pozdravlja s cestnih jumbo plakatov in upa na naivnost ljudi.
O nenamenski porabi denarja ter izgubljenem informacijskem sistemu – naslednjič.
Ekipa Dominicus
